TEHNIKE KOMUNICIRANJA

"Glavna ovira v medsebojni komunikaciji je naša nagnjenost k ocenjevanju, presojanju, k odobravanju ali neodobravanju tega, kar pravi druga oseba ali skupina."

                                                                                                               (C. ROGERS)    

Komuniciramo lahko na različne načine. Vsak bolj ali manj nezavedno uporablja različne tehnike, s katerimi skuša kar najbolje pridobivati ali podajati informacije. Ko delamo s skupino ljudi pa je še bolj pomembno, kako reagiramo.

 

JAZ SPOROČILA

Jaz sporočilo  sestavljajo trije deli. Ko nas neko dejanje pri drugem moti ali ovira, mu to sporočimo tako, da najprej opišemo dejstvo, ki se dogaja in ga tudi natančno časovno opredelimo (Kadar..., Včeraj..., Danes..., Že 2x...) (na primer »Že 3x si vzela moje stvari iz omare in jih potem nisi pospravila za sabo.«). Nato opišemo posledico, ki jo ima to dejanje za nas (»Jaz potem ne morem obleči stvari, ki bi jih rada, ker so umazane ali jih ne najdem.«) in naša čustva ob tem (»Zaradi tega sem potem jezna nate.«).

 

AKTIVNO POSLUŠANJE

Poslušamo lahko veliko stvari in na več načinov. Vendar se poslušanje petja ptic razlikuje od poslušanja prijatelja, ki nam govori o svojih težavah. V prvem primeru ne potrebujemo dajati nobenih potrdil pticam, da jih slišimo, prijatelj pa se bo verjetno veliko bolje počutil, če bo vedel, da ga slišimo in razumemo. Torej poslušati ni isto kot slišati. Poznamo pasivno in aktivno poslušanje. Pri pasivnem dajemo sogovorniku opogumljajoče pripombe (A res?, Nadaljuj!, Joj!…) in s tem kažemo, da poslušamo. Uporabljamo torej znake pozornosti, s katerimi sogovornika spodbujamo h govorjenju. Vendar sogovornik ne ve, če zares razumemo, kar nam pripoveduje.

 

ZNAKI POZORNOSTI (spodbude)

S to tehniko spodbujamo sogovornika k nadaljevanju. Upoštevati moramo njegove reakcije (če sploh hoče govoriti o tem), hkrati pa mu s tem  pokažemo, da ga želimo poslušati in ga aktivno spodbujamo h govorjenju. To lahko storimo z različnimi pripombami (A tako…), opogumljajočimi pripombami (Prosim, nadaljuj…) ali odpirajočimi pripombami (Bi hotel o tem govoriti?)

 

ZRCALJENJE

Pri zrcaljenju gre za to, da usmerimo pozornost sogovornika na tiste dele pogovora, za katere menimo, da so zanj ali za temo, o kateri govorimo, pomembne. Je neke vrste poudarjanje izjav, katere se nam zdijo pomembne.

Primer 1:

A: V šoli so učitelji prav nemogoči, neprestano sprašujejo.

B: Praviš, da so v šoli učitelji prav nemogoči.

Primer 2:

A: Imam še toliko dela! Speči moram piškote, zlikati perilo in prebrati knjigo.

B: Pravite, da imate še veliko dela.

 

PARAFRAZIRANJE

Prvi korak v učinkovitem poslušanju in odgovarjanju drugim, je v oceni vsebine, ki nam jo podaja sogovornik. Ko ste si zapomnili vsebino, se morate prepričati da ste razumeli.

Treba je preveriti, če smo pravilno razumeli, kaj je oseba povedala  (informacije, dejstva, situacije, mnenja ali prepričanja, ki  jih hoče oseba opisati, ali vas o njih prepričati) in zakaj je to povedala (zakaj je ta podatek, mnenje ali prepričanje pomembno; kakšen je namen sogovornika, da jih naredi znane). Vse to lahko ugotovimo in preverimo s parafraziranjem.

Parafraziranje je v bistvu enako kot zrcaljenje, le da zraven še preverimo lastno razumevanje povedanega.  Ob poslušanju moramo razmišljati o tem,  KAJ in ZAKAJ je bilo rečeno. Ko mislimo, da to razumemo, to potrdimo s preverjanjem lastnega razumevanja tega,  kar je rekla druga oseba. Pravila parafraziranmja pa so, da z njim skušamo zajeti bistvo tistega, kar smo slišali; preverimo razumevanje slišanega, posebno pozornost namenimo tudi čustvom sogovornika.

 

POSTAVLJANJE VPRAŠANJ OZ. RAZJASNJEVANJE Z VPRAŠANJI (pojasnjevanje)

Vprašanja vedno postavljamo takrat, ko nam kaj ni jasno. Ne da bi kaj posebej razmišljali vprašamo in tako potrdimo ali ovržemo svoje prepričanje ali pa le preprosto dobimo nove informacije.  Z razjasnjevanjem skušamo sebi ali sogovorniku odkriti pomen nekih sporočil. Uporabljamo lahko:

·         odprta vprašanja (splošna vprašanja; npr Mi lahko poveš kaj o….),

·         specifična vprašanja (uporabimo za pridobivanje konkretnih informacij; npr Kaj točno…),

·         poizvedovalna vprašanja (Kakšen pomen ima to zate?),

·         vprašanja za preverjanje razumevanja (Če te prav razumem…).

 

RAZJASNJEVANJE

Uporabimo ga, kadar želimo ukrepati na podlagi informacije ali mnenja ali če je naš namen  zavrniti, negirati ali se ne strinjati s povedanim. Razjasnjevanje poteka z iskanjem dodatnih informacij o tem, kaj in/ali zakaj je bilo rečeno.  Včasih potrebujemo več informacij, preden lahko neko stvar potrdimo. Tehnika razjasnjevanja pomaga pri zbiranju dodatnih informacij.  Ko mislimo, da smo pridobili vse potrebne dodatne informacije jih strnemo s pomočjo parafraziranja, da se prepričamo, če s sogovornikom misliva isto.

Razjasnjevanje in spraševanje s parafraziranjem nista težki veščini. Verjetno večkrat na dan preverimo svoje razumevanje stvari ali iščemo dodatne informacije o povedanem.

Vaša prednost pri uspehu v komunikaciji bo, če boste svoje ravnanje preverili:

•           Ustavite se, če imate namen zavrniti, zanikati ali se ne strinjati s povedanim.

•           Vprašajte se, ali ne potrebujete več informacij preden sprejmete odločitev ali ukrepate.

 

DOGOVARJANJE

omogoča spoštljivo komunikacijo, ki upošteva tudi mnenja in osebnost drugega.

Uspešno dogovarjanje pa je mogoče le, če imamo dovolj dobro mnenje o sebi in drugih. V tem primeru lahko s sogovornikom skleneva konstruktiven dogovor, ki bo pozitiven za oba.

Težko pa se dogovarjamo, če imamo o sebi ali pa o drugih slabo mnenje.

 

POVZEMANJE

To tehniko uporabimo, kadar skušamo zaključiti neko temo ali pogovor, preveriti razumevanje tistega, kar smo slišali ali zbrati na videz nepovezane dele pogovora. Na primer: Danes smo pisali o tem, kako komuniciramo, spoznavali pa smo tudi različne uporabne tehnike komunikacije.

 

KOMUNIKACIJA

Trajanje: 10 pedagoških ur

Kdaj: torki, 14. in 21. maj med 17. in 21. uro

Cena: 50€ za študente, 70€ za zaposlene

Vodi: Irena Mrak Merhar

Udeleženci spoznajo komunikacijski proces, pomen verbalne in neverbalne komunikacije, komunikacijske tehnike (aktivno poslušanje, jaz sporočila, parafraziranje, zrcaljenje …). Spoznavajo lastne stile komunikacije, se učijo komuniciranja z različnimi komunikacijskimi tipi in se seznanjajo z  neučinkovitimi načini komuniciranja. Vsa znanja se preizkušajo v praksi preko različnih simulacij, študij primerov in drugih aktivnih metod.

Več informacij: irena@mladinski-ceh.si