Kako ustvariti kreativnost?

Kreativnost je v zadnjem času ena izmed najpopularnejših besed. Vsak si želi biti kreativen posameznik, imeti kreativne ideje ali izdelati kreativno rešitev. Beseda kreativnost izhaja iz latinske besede creatio in so jo sprva uporabljali zgolj za dejanja Boga. Pozneje, v času renesanse, pa so s to besedo začeli opisovati tudi dosežke ljudi. Kreativnost ali ustvarjalnost je miselni in družbeni proces odkrivanja novih idej in konceptov. Je sposobnost ustvariti nekaj novega, kar ima za nekoga vrednost.  To je lahko nova rešitev za določen problem, nova naprava, metoda, postopek ali umetniški objekt.
 
Nekonvencialno razmišljanje, radovednost in visoka stopnja samozavesti so osnovne lastnosti, ki jih imajo visokokreativni posamezniki. Poleg teh lastnosti pa je za stvarjenje novih idej potrebno tudi dobro domensko znanje, možnost avtonomnega raziskovanja, fleksibilnost in sposobnost neukalupljenega mišljenja. Poleg že napisanih lastnosti in delovnih pogojev pa si pri iskanju kreativnih idej  lahko pomagamo tudi s posebnimi tehnikami divergentnega mišljenja, s pomočjo katerih v kratkem času pridemo do številnih različnih idej.
 
Možganska nevihta
Možgansko nevihto ali »brainstorming« najpogosteje izvajamo v manjših skupinah (3 do 8 ljudi). Preden začnemo z dejansko »nevihto«, poskrbimo, da je vsem članom skupine jasno, za kateri problem iščemo rešitve. Nato izberemo nekoga iz skupine, ki bo zapisoval ideje. Zapisujemo jih na vsem vidno mesto (plakat, tabla). Udeleženci nato predlagajo različne ideje. Običajno začnejo z zelo očitnimi, nato pa asociacija da asociacijo in prispemo v popolnoma nove dimenzije rešitev. Pri možganski nevihti ni omejitev, zapišemo vse ideje udeležencev. Edino pravilo je, da idej drugih udeležencev ne kritiziramo.
 
Lateralno razmišljanje
Albert Einstein, sinonim genialnosti in kreativnega razmišljanja, je nekoč dejal: »Današnjih problemov ne moremo rešiti z enakim načinom razmišljanja, ki je te probleme povzročil.« Bistvo lateralnega razmišljanja je, da spremenimo principe in koncepte, namesto da se še naprej trudimo s »starim« načinom reševanja težav. Edward de Bono je na tem principu razvil metodo šestih klobukov razmišljanja. Temelj metode je, da človeški možgani mislijo na več različnih načinov, ki jih je mogoče označiti kot namerno dostopne in s tem načrtovane za uporabo v strukturiran način, ki omogoča, da razvijejo strategije za razmišljanje o posameznih vprašanjih. Barvni klobuki se uporabljajo kot metafore za vsako posamezno stanje. Nošenje klobuka določene barve simbolizira preklop v posamezno stanje, bodisi dobesedno ali metaforično. Po tej metodi lahko o vsakem problemu razmišljamo s spodnjih vidikov:
-       Informacije (bela) – kateri podatki so na voljo, kaj so dejstva?
-       Čustva (rdeča) – instinktivna reakcija ali izjave čustvene narave (ne pa tudi kakršnekoli utemeljitve)
-       Previdnost in pozornost (črna) – uporabljaj logiko pri ugotavljanju pomanjkljivosti ali ovir, išči neusklajenost
-       Pozitivne ocene (rumena) – uporabljaj logiko pri ugotavljanju ugodnosti, išči harmonijo
-       Ustvarjalnost (zelena) – izjave, provokacije in preiskave v smislu, ali gredo misli v pravo smer
-       Razmišljanje (modra) – razmišljanje o razmišljanju
 
Obrni problem
Obračanje problemov na glavo je v knjigi What a great idea opisal Charels Thompson. Po njegovem prepričanju je ključ do razumevanja situacije ta, da se učimo tako z njenih pozitivnih kot negativnih vidikov. Poletje – zima, noč – dan, uspeh – propad itd. Metoda je sestavljena iz naslednjih korakov:
·         OBRNI PROBLEM. Spremeni pozitivne stavke v negativne. Primer: naredi seznam stvari, ki lahko poslabšajo tvojo storitev.
·         DEFINIRAJ KAJ NEKAJ NI. Primer: mobitel ni naprava za odklepanje avtomobila.
·         UGOTOVI, KAJ ŠE NIHČE DRUG NE POČNE. Pomagaj si s stavki: kaj bi bilo, če ...
·         SPREMENI SMER ALI MESTO PERSPEKTIVE. Pojdi na sprehod, nekaj časa počni nekaj drugega.
·         SPREMENI PORAZ V ZMAGO IN ZMAGO V PORAZ. Ko gre nekaj narobe, razmišljaj o pozitivnih posledicah, ki jih vseeno lahko izvlečeš iz situacije in obratno.
 
Razvoj kreativnosti v nevladnih organizacijah pomeni iskanje novih boljših rešitev, ki prinesejo več družbenega učinka. Po drugi strani pa pomeni tudi ustvarjanje ugodnih delovnih pogojev in vlaganje v razvoj prostovoljcev ter zaposlenih.