Rajši delam z igro

Igro sem do sedaj vedno uporabljala pri delu s skupinami otrok in mladostnikov, kjer je igra tudi domača, sprejeta. Danes pa se v službi srečujem s skupinami odraslih z različnih okolij, različnih izobrazb in z različnimi izkušnjami. Pravi izziv zame je postal, kako igro vključiti v izobraževanje odraslih.

 

Verjamem v moč igre. Verjamem pa tudi, da se odrasli pogosto ustrašimo tega izraza. To večkrat testiram tudi pri svojih udeležencih, ki se kislo nasmejejo, s skeptičnih obrazov pa berem vprašanje, se bomo tudi mi tukaj igrali, ko pa nimamo časa. Zato rajši uporabim izraz vaja.

 

Današnji izobraževalni sistem, pa tudi tisti, v katerem sem odraščala sama, nas vzgaja v pasivne poslušalce: »Sedi in poslušaj, kaj te lahko naučim.« Ob krajših predavanjih tudi zainteresiranih odrasli postanejo zdolgočaseni, začne se jim spati, misli pogosto odrinejo drugam.

 

 Igra pa nas kar prisili v aktivnost, da sami postanemo del vsebine, da smo vsebina in da v vsebino dajemo samega sebe. V času, ki ga imam na voljo za posredovanje ključnih informacij svojim uporabnikom, se kot metode dela rada poslužujem igre, ker udeleženci v igro vključijo svoje spomine, svoje vtise in mnenja o določeni temi.

 

Pa čeprav je to včasih težko, pa čeprav to pomeni, da moram z neznanci deliti sebe. Prav igra je tudi tisti ključni element, ki vsaj moje udeležence v času izobraževanja poveže v dobre prijatelje.

 

V kolikor so pripravljeni sodelovati in deliti sebe, biti vsebina. Na koncu izobraževanja pa se pozitivna dinamika, občutek skupnosti, pa tudi novo pridobljene informacije iz lastne roke dobro izkažejo tudi v evalvacijah. Kar je pomembno, če si s tem služiš kruh.

 

Usposabljanje Igra kot metoda dela poteka dve vikenda (obakrat petek in sobota), 8. in 9. ter 15. in 16. novembra 2013, vsakič med 9. in 17. Uro na Rakovniški 6. Prijave na tej povezavi.